Vpliv dizajna vsadka s širšimi navoji na stabilnost implantatov v zgodnjem pooperativnem obdobju: randomizirana nadzorovana pilotska študija

1. Uvod

Iz dostopne literature je razvidno, da približno med tednom 0 in 3. do 4. tednom po vstavitvi pride do prehodnega upada
stabilnosti implantatov zaradi periimplantatnega preoblikovanja kosti, saj prehaja od primarne mehanske stabilnosti v
sekundarno, biološko stabilnost. Raziskave o vplivu dizajna s širšimi navoji na stabilnost implantatov so maloštevilne.

2. Cilji

Cilj te študije je bila ocena vloge širših navojev na stabilnost implantatov v zgodnjem pooperativnem obdobju celjenja s pomočjo analize resonančne frekvence (resonance requency analysis – RFA).

3. Materiali in metode

Študija je vključevala sedem pacientov, ki sta jim manjkala vsaj dva zadnja zoba v istem loku. Trije pacienti so se kvalifi cirali za
štiri implantate, skupno smo tako dobili 10 ujemajočih se parov. Vsa področja vstavljanja so bila zaceljena (več kot 6 mesecev), nedograjena, z dovolj kosti za vstavitev implantatov. Vsako mesto implantacije v določenem paru je bilo naključno določeno za vstavitev bodisi kontrolnega (Megagen EZ Plus Internal; EZ) ali testnega implantata (Megagen AnyRidge; AR). Testni implantat je imel novi dizajn navojev, s povečano globino in razdaljo med navoji. Z analizo RFA smo določili vrednosti količnika stabilnosti implantatov (Implant stability quotient – ISQ) za vsak implantat v času namestitve in nato tedensko prvih osem tednov.

4. Rezultati

Implantati so konsistentno dosegali relativno visok vstavitveni navor (30–45 N/cm) in visoke začetne ISQ vrednosti (79,8 ±1.49). Izhodiščne ISQ vrednosti za testne (AR; 79.55 ± 1.61) in kontrolne (EZ; 80.05 ± 1.37) implantate so bile podobne. Pri testnih implantatih smo od izhodiščnega ocenjevanja skozi vseh nadaljnjih osem ocenjevanj beležili vzorec splošne stabilnosti. Vzorec zmanjšanih ISQ vrednosti smo pri kontrolnih implantatih zaznali v zgodnjih nekaj preverjanjih do štiri tedne po vstavitvi, ko so vrednosti dosegle plato. Pokazal se je statistično pomemben glavni učinek zaradi vrste implantata (P < 0.01) in statistično pomembna interakcija med vrsto implantata in časom (P < 0.01), kar kaže na to, da so se testni in kontrolni implantati v določenem časovnem obdobju različno obnašali.

5. Zaključek

V okvirih omejitev te študije je dizajn implantata s širšimi navoji sodeč po rezultatih analize RFA odigrala vlogo pri stabilnostih implantatov v zgodnjem pooperativnem obdobju celjenja. To odkritje bi lahko pomembno vplivalo na protokole takojšnje ali zgodnje obremenitve.