041 456 262 prodaja@lepzob.si

TRIJE NAČINI NAPOVEDOVANJA PRIMARNE STABILNOSTI IMPLANTATOV

Vsi strokovni članki

Avtorji: Miguel Stanley, Filipa Calheiros Braga in Beatriz Mota Jordao
Hindawi International Journal of Dentistry št. 2017, članek ID 8346496, 11 strani

  1. Povzetek

V tej klinični študiji z enoletnim spremljanjem rezultatov takojšnje obremenitve enojnih implantatov z nožastim – rezilnim navojem in nanostrukturirano prevleko z vsebnostjo kalcija so bili klinični rezultati pozitivni, z visoko stopnjo preživetja (100 %) in uspešnosti (95,2 %).

  1. Uvod in metode

Pred namestitvijo implantatov je obvezno potrebno opraviti oceno kakovosti kostne strukture pacienta. Doseganje in vzdrževanje ustrezne stabilnosti implantatov sta osnovna pogoja za dolgotrajne pozitivne rezultate pri vstavitvi oseiontegriranih implantatov.

V obdobju 2 let smo za sodelovanje v študiji obravnavali vse paciente, ki so prišli na zdravljenje v zasebno kliniko. Kriterij vključitve v študijo je bila namestitev enojnega implantata v luknjo po ekstrakciji ali zaceljeno območje v anteriorni maksili. Vse implantate smo takoj obremenili in paciente spremljali eno leto po namestitvi dokončnih kron. Merila rezultatov so bili stabilnost implantatov, preživetje in uspešnost.

  1. Rezultati

Izbrali smo 34 pacientov, ki smo jim vstavili 43 koničastih implantatov z nožastim navojem in nanostrukturirano površino z vsebnostjo kalcija (AnyRidge, MegaGen, Gyeongsan, Korea). Dva implantata ob namestitvi nista bila dovolj stabilna (ISQ < 60) in smo jih zabeležili kot neuspešna za neposredno obremenitev; 41 implantatov je imelo ob namestitvi ISQ ≥ 60 in so bili takoj obremenjeni. Eno leto po namestitvi dokončnih kron ni prišlo do nobenega primera neuspešnosti implantatov, s 100 % stopnjo preživetja. Zabeležili nismo niti nobenih bioloških zapletov, vendar so se pri dveh implantatih zrahljala protetična prenosnika: stopnja uspešnosti implantatov je bila 95,2 %. V pričujoči študiji o takojšnji obremenitvi enojnih implantatov v anteriorni maksili smo beležili pozitivne rezultate z visoko stopnjo preživetja (100 %) in uspešnosti (95,2 %).