Takojšna funkcionalna obremenitev enojnih implantatov Anyridge® 2-letna študija o možnostih

Mangano F1, Luongo F2, Raes F3, Lenzi C4, Eccellente T5, Ortolani M6, Luongo G7, Mangano C8

  1. Oddelek za kirurško in morfološko znanost, Stomatološka fakulteta Univerze Varese, Italija
  2. Zasebna praksa, Rim, Italija
  3. Oddelek za paradontologijo in oralno implantologijo, Univerza v Ghentu, Belgija
  4. Zasebna praksa, Bologna, Italija
  5. Zasebna praksa, Grumo Nevano, Italija
  6. Zasebna praksa, Neapelj, Italija
  7. Oddelek za oralno in maksilofacialno kirurgijo, Stomatološka fakulteta, Univerza v Neaplju, Italija
  8. Oddelek za oralne in biotehnološke znanosti, Stomatološka fakulteta, Univerza v Chieti, Italija

Cilji

Cilj pričujoče študije o možnostih z 2 leti trajajočim spremljanjem je bil oceniti klinične rezultate enojnih implantatov AnyRidge® s takojšnjo obremenitvijo.

Materiali in metode

Paciente smo pridobili v šestih kliničnih centrih. Kriteriji vključitve so bili zamenjava enega zoba na povsem zaceljenem področju ali v luknji po ekstrakciji z zadostno višino in širino kosti za vstavitev implantata premera vsaj 3,5 mm in 10,0 mm dolžine. Vsi implantati (AnyRidge® implantati, Megagen) so bili funkcionalno obremenjeni takoj po vstavitvi. Po treh mesecih smo namestili dokončne krone. Vse implantate smo spremljali še dve leti po namestitvi. Merili smo: stabilnost implantatov, zaplete in spremembe nivoja periimplantatne marginalne kosti.

 

Rezultati

Pri 46 pacientih (23 moških in 23 ženskah, starih med 18 in 73 let) smo vstavili sedeminpetdeset implantatov (38 v maksilo in 19 v mandibulo). Deset implantatov smo vstavili v luknje po ekstrakciji. Štirje pacienti (štirje implantati) so odstopili od raziskave in smo jih klasificirali kot izpadle. Ob koncu študije smo izgubili le en implantat na zaceljenem področju. Vsi preživeli implantati so bili stabilni, dvoletna stopnja preživetja je bila 97,6 %. En pacient je po posegu čutil bolečine in oteklost: to smo odpravili s protivnetnimi zdravili in analgetiki; nadaljnjih komplikacij nismo beležili. Ob koncu študije je bila pojavnost bioloških komplikacij 1,8 %. Več je bilo protetičnih zapletov, 7,5 %. Pri treh pacientih so se razrahljali prenosniki. Vse prenosnike smo znova vstavili in privili; kljub temu smo jih upoštevali kot protetične zaplete. Poleg tega je prišlo do frakture na keramičnem delu metal-keramične končne krone v posteriorni maksili moškega pacienta; to krono smo odstranili in pacientu izdelali novo restavracijo. Po dveh letih funkcionalne obremenitve je bila skupna izguba periimplantatne marginalne kosti 0,37 mm (±0,22). V skupini z zaceljenimi področji je bila izguba maginalne kosti po dveh letih 0,4 mm (±0,22), v luknjah po ekstrakciji pa 0,3 mm (±0,22).

 

Zaključki

Takojšnja funkcionalna obremenitev enojnih implantatov AnyRidge® predstavlja varen in uspešen postopek. Nadalje, za potrditev teh rezultatov so potrebne dolgoročne nadaljevalne študije z večjimi vzorci pacientov.